»To besedilo je črna farsa, ki prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev. Pripelje nas do samega dna in nas ne izpusti več. Govori o obsesiji dvakratno zapuščene ženske, o bolečini in samoti matere, ki gleda, kako njena otroka odideta, in ki v svoji hiši ostane sama. Tako kot druge ženske je tudi Anne naredila vse za svoja otroka, za svojega moža, za svoj dom; toda minevala so leta in otroka sta odšla, sin, hči – in zdaj še njun oče. Nenadoma se znajde sama v kraljestvu, iz katerega vsi bežijo.«
»Zellerjevo besedilo označil za črno farso, ki 'prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev'.«
»Režiser je besedilo označil za črno farso, ki 'prikazuje labirint čustev med ženo in možem ter materjo in sinom, in ko poskuša odgovoriti na vprašanje, ali lahko ljubimo preveč, odzvanja kakor bolesten odmev'.«
»Sem mati samohranilka in doma imam še mlajšo hčerko, zato nisem imela možnosti ostati s sinom v bolnišnici teden dni.«
»Razložite mojemu sinu, da nisem njegova mati.«
»Ne želim posebne obravnave. Hočem samo, da se vse naredi po zakonu. Zahtevam, da mi takoj vrnejo truplo sina.«
»To sem želela narediti kot darilo matere sinu.«
»Korzet pač mora biti tak. Ga hočeš v črni ali zeleni barvi?«
»Domoljubka sem, moj sin pa še bolj. Ne želimo nikamor oditi.«
»To je moja generacija. Zdaj sem tudi sama mati in skušam v tej državi vzgajati otroke.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju